Bazenska filtracijska tehnika

Izberite optimalno bazensko filtracijo za vaše potrebe. Filtri so najpomembnejša enota bazenske tehnike. Z njimi odstranimo največji del nečistoč iz bazenske vode.

Filtracija je v bistvu posnetek čiščenja vode v naravi, kjer se voda pri pretakanju skozi plasti proda sama očisti.

Iz fizikalnega stališča je filtracija pretočni proces, sestavljen iz pretoka suspenzije in pretoka fluida skozi filtrirno sredstvo. Drugi važen fenomen procesa filtracije je zadrževanje delcev na (površinska filtracija) oziroma v filtrirnem sredstvu (globinska filtracija). Zaradi različnih med sabo prepletajočih dogajanj v celotnem postopku filtracije je neki teoretični, oz. matematičen pristop skoraj ne mogoč.

Splošno poznamo v teoriji filtracije dvoje osnovnih dogajanj:

• transport vode preko filtrirnega sredstva, kjer imamo opraviti z difuzijo, hidrodinamičnimi efekti in sedimentacijo
• mehanizem nalaganja kjer nastopajo predvsem adsorpcija, van der Waalsove sile, elektropotenciali in tudi nekateri drugi kemični vplivi

Na kvaliteto filtracije bistveno vplivajo še filtrirna hitrost, temperatura vode, velikost in koncentracija nečistoč v vodi, ter velikost zrn filtrirnega sredstva in njihova porazdelitev.

Pri pretakanju bazenske vode (onesnažene z mikroskopsko majhnimi trdimi delci) preko filtrirnega sredstva, se zaradi zgoraj naštetih mehanizmov le ti oprimejo velikih in grobih ali celo zelo luknjičavih zrn filtrske mase in se tako izločijo iz vodnega toka. Najprej se izločijo večji delci nato pa vse manjši, ki pa vedno bolj ovirajo pretok vode in obenem zvišujejo diferencialni tlak v zaprti filtrski posodi. Če s filtracijo nadaljujemo, se na nekaterih mestih na površini kosmiči odtrgajo od zrn in prodirajo vse globlje v filtrirni sloj. Končni efekt je ali »prebitje« filtra, voda si ustvari prosta mesta kjer se lahko neovirano pretaka, ne da bi se filtrirala, ali pa v skrajnem primeru zaradi povišanja pritiska poči filtrska posoda ali filtrska mrežica pri naplavnih filtrih.

Pri drobno zrnatem filtrirnem sredstvu, ki pa je lahko zelo tanko, (kot je plast diatomejske zemlje pri naplavnih filtrih) nečistoče hitro zamašijo zunanjo cono filtrskega sloja, kar povzroča hiter porast diferencialne tlaka in s tem zmanjšan pretok. Obratno pa grobo zrnato filtrirno sredstvo dopušča globlji prodor nečistoč, diferencialni tlak pa narašča počasneje, pri tem pa mora biti filtrska masa zelo debela.

Za optimalno filtracijo ima velik pomen kvaliteta filtrirnega sredstva, ki mora zraven filtrirnih lastnosti ustrezati tudi sledečim zahtevam:

• ne sme biti topno v vodi in ne sme vsebovati organskih substanc.
• mora imeti zadostno trdnost in odpornost na abrazijo, da se pri pranju z zrakom ne drobi.
• gostota in granulacija vsakega materiala mora biti v ozkih zahtevanih tolerancah.
• površina zrnc naj bo čim večja, da bi adsorbcijski učinek bil čim večji.
• sejalna analiza mora povsem ustrezati zahtevanim granulacijam tako v zvezi s vsebnostjo drobnejših in debelejših zrn, porazdelitveni velikosti zrn v zahtevanih toleranca, gostoti poroznih materialov, itd.

Glede na izvedbo in princip delovanja, DIN 19643-1 (april 97) predpisuje za javna kopališča dve vrsti filtrov:

• PEŠČENI filtri (hitrost vode 30m/h, globinska filtracija)
• NAPLAVNI filtri (hitrost vode od 2 do 8m/h, površinska filtracija)

V omenjeni DIN normi so navedeni vsi kriteriji za konstrukcijo in izvedbo filtrov tako peščenih kot naplavnih. V kolikor se držimo navodil in zahtev v omenjeni zakonski regulativi, garantirano dobimo zahtevano kvaliteto vode ne glede na vrsto filtrov.

Razen ostrine filtracije je za kvaliteto filtracije velikega pomena tudi kvaliteta in pogostost pranja filtra. V kolikor se pri pranju ne odstrani vsa umazanija, ki se je nabrala v procesu filtriranja, opažamo naraščajoče blokiranje filtrirne površine in s tem zmanjšani pretok vode skozi filter. Pojavljati pa se pričnejo tako imenovana gnezda umazanije in mikroorganizmov, kar ne povzroča samo zmanjšanje pretoka vode skozi filter, pač pa tudi higiensko oporečnost in možnost za razvoj raznih bakterij.

Poznamo tri variante čiščenja filtrov:

• pranje v nasprotni smeri filtracije
• odplavljanje
• zamenjava filtrirnega sredstva